15.2. je mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Odzvali smo se na povabilo društva Junaki 3. nadstropja, ki so ga ustanovili starši otrok z rakom in tudi v zavodu ta dan posvetili ozaveščanju o otroškem raku.
Otroci in in mladostniki so skupaj z vzgojitelji torkov popoldan posvetili temu. Pogledali smo si dva filmčka, ustvarjali zlate pentlje, ki so simbol boja proti otroškemu raku, izdelovali plakate, pisali svoja razmišljanja, barvali pobarvanke. Dekleta v 3.skupini so naredile dve pentlji velikanki in plakat, ki ju lahko vidimo na stenčasu.
Posebej pa za to priložnost in v znak podpore, smo se naučili tudi himne Junakov 3. nadstropja, skladbo Barve sveta, ki smo jo nato zapeli in zaigrali ter posneli.
Nekaj vtisov naših otrok:
Ko smo gledali film in otroke, ki imajo raka, se me je zelo dotaknilo, kako je to za njih zelo boleče in da zaradi tega lahko tudi umrejo. Ne predstavljam si, da bi bil tako dolgo časa v bolnici. Žalostno je, da pri nas na teden zbolita en ali dva otroka. Želim si, da bo v prihodnosti tega čim manj, ker morajo zaradi raka veliko prestati.
Nik M.
Junaki 3. nadstropja se borijo prosti otroškemu raku in bivajo v 3. nadstropju bolnice. Gledali smo film o tem, kako živijo in se borijo. Zdravijo jih z različnimi zdravili in aparati. Pravijo, da je začetek kemoterapije zelo naporen. Na začetku bruhajo, imajo vrtoglavice, se slabo počutijo, izgubijo lase. Junaki v veliki meri preživijo (70 do 80%), so pa tudi izjeme, ki na žalost umrejo. Te otroke imenujejo Junaške zvezdice. Spoznala sem tudi zmote o otroškem raku. Ena od teh je na primer, da je nalezljiv in se jih moramo izogibati. To seveda ni res. Meni se zdi, da moramo pristopiti k takšnim otrokom. Sigurno bodo veseli družbe. Meni se zdijo zelo pogumni, saj ne glede na to, da so v hudih bolečinah, ostajajo vedno pozitivni v vseh situacijah.
Urška M.
Po ogledu filma o otroškem raku, mi je ostalo v spominu, da se bolezen ne more širiti na tiste, ki so zraven njega. Vedno bi jih morali spoštovati, glede na to, kaj vse so premagali in tudi tiste, ki se z boleznijo še vedno borijo. Med boleznijo ostanejo brez las. Zapomnil sem si, da nekateri morajo zaradi bolezni ostati v bolnici eno leto in da so lahko zraven njih brezplačno njihovi starši.
Blaž P.
Otroci, ki so imeli raka se mi smilijo. Do njih moramo biti prijazni in se jih ne smemo bati. Nekateri so sami v bolnici. Tudi v bolnici jih učijo učitelji.
Janeli B.
Na filmu o otroškem raku, sem videl, da so vsi bolniki za otroškim rakom bili brez las. Pozvali so nas, da lahko darujemo kostni mozeg za tiste, ki potrebujejo presaditev kostnega mozga. . Spoznali smo tudi 10 zmot o otroškem raku. Najbolj se me je dotaknila slika naprave za razgibavanje nožnih mišic.
Niki N.